SI EN

Igra zmajev


Igra zmajev


Sredi septembra letos me je poklical znanec in me vprašal, če želim nastopiti v slovenski verziji oddaje Dragon's Den, ki so jo poimenovali Dober posel. Sprva sem sodelovanje gladko zavrnil, saj si ne želim nastopanja pred kamerami, vendar sem se pozneje pustil pregovoriti. Predvsem zaradi tega, ker sem hotel, da ljudje izvejo, kakšne kriterije imam pri investicijah in kaj iščem v potencialno zanimivih projektih. 

Do zadnjega dne pred snemanjem nisem vedel, kdo bo še sedel poleg mene na petih zmajskih stolih, ravno tako nisem imel pojma, kdo bo predstavljal svojo idejo. Sem si pa v tem času pogledal kar nekaj "sestrskih" oddaj tuje produkcije, da spoznam, kako se obnašajo zmaji v okoljih, kjer poteka že 10. sezona te oddaje. 

Naj razjasnim vsem bralcem (in gledalcem), da v oddaji nastopam brez honorarja. V primeru, da se odločim za investicijo, moram zanjo nameniti svoj osebni denar ali pa denar sklada, katerega upravljam. To pojasnilo je namenjeno predvsem tistim, ki menijo, da TS Media skrbi za "finančno plat" investicij in da smo zmaji pri investicijah preveč izbirčni. In sedaj k sami oddaji: menim, da je to ena boljših stvari, ki jo lahko danes gledamo na slovenskih TV programih. Ne zaradi nas, ki ocenjujemo podjetnike, tudi ne zaradi idej, ki se predstavljajo, temveč zaradi temeljnega sporočila, ki bi ga danes moralo slišati več ljudi v Sloveniji. To sporočilo posega v temeljne zmote o podjetništvu in inovacijah, ki jih imamo v Sloveniji. Inovatorstvo se pri nas enači s tehničnimi izboljšavami in izumi, pri čemer se pozablja na tržno plat in to se lepo vidi tudi skozi predstavitve v oddaji Dober posel. Poleg tega je pri nas še v povojih znanje s področja pridobivanja kapitala za rast podjetja. Premnogi se ne zavedajo, da je lastniški kapital na dolgi rok najdražji vir kapitala, saj investitor pričakuje donos, ki vključuje premije za tveganja, ki tovrstnim investicijam pritičejo. 

Predpogoj, da bo nekdo uspešen pri zbiranju kapitala je, da ima docela razdelano sliko, kako bo svoj proizvod prodal ciljnemu kupcu. V oddaji ste (in še boste) lahko videli mnogo solidnih idej, ki pa nimajo razdelane prodajne strategije. Kako naj torej investitor investira svoj denar, če pa ni jasno, koliko bo tega denarja potrebnega, da se na trgu doseže nek prodajni preboj?!? Ko se pogovarjam s kolegi na temo oddaje Dober posel, občasno slišim, da je koncept dober, vendar izvedba šepa zaradi slabih predstavitev projektov. Se strinjam, ampak za to so si krivi izključno podjetniki, ki se niso kvalitetno pripravili na predstavitev pred investitorji. Menim, da v  Youtube dobi ni več opravičila za to, da nekdo stopi pred investitorja in mu ni jasno, kaj bi moral na tem mestu povedati, da bi pokril vsaj osnovna vprašanja, ki se porajajo v glavah investitorja in pridobil njegovo pozornost. 

Ovira pri prepričevanju investitorja je tudi, da nekateri kandidati iščejo kapital za svoja storitvena podjetja. Govorim v svojem imenu, saj ne poznam logike drugih zmajev, ampak zame tovrstna podjetja niso zanimiva, saj je pri njih močno otežen exit. 

Podobno kot pri storitvenih podjetjih, je tudi pri "One man band" projektih. Tveganja, povezana s solo ustanoviteljem, so enostavno previsoka, da bi se večina investitorjev odločila za sodelovanje. Ponovno poudarjam, da prihaja v praksi tudi do izjem, ampak so te res redke. Težava ni le v tem, da ta edini ustanovitelj nima vseh potrebnih znanj, bistveno večja težava nastopi, če se mu pojavilo okoliščine, zaradi katerih ne more več opravljati svojega dela.

Na koncu še malo o višini vložkov in zahtevanih odstotkih lastništva v podjetjih. Spet govorim o mojih osebnih kriterijih, saj kriterijev drugih zmajev pač ne poznam. V primeru, da se odločim za angelsko investicijo, se moram zavedati, da bo prvih dvajset ali petdeset tisoč evrov zadostovalo za zelo malo časa in bo potrebno v prihajajočem obdobju zagotoviti še vsaj dvakrat toliko denarja, da se projekt razvije do stopnje, kjer je stabilen, ali pa primeren za naslednjo rundo investicije. Tudi ko nastopam v imenu sklada, katerega upravljam, se zavedam, da tisti milijon evrov, ki ga ponavadi investiramo v podjetje, ne bo dolgoročno zadostoval za dokončen preboj na trgu. Zato je potrebno imeti na strani še vsaj enkrat toliko rezervnega denarja. Istočasno se moramo zavedati, da investiranje v projekte v zgodnjih razvojnih fazah ni enako kot na borzi vrednostnih papirjev. Tam lahko kupiš delnico in potem nanjo za nekaj časa pozabiš. Tukaj govorimo o aktivnem upravljanju, kar pomeni, da  tovrstne investicije zahtevajo ogromno tvojega časa. Ker je slednji zelo omejena dobrina, si sam ne predstavljam, da bi istočasno sodeloval v več kot denimo petih projektih v imenu sklada, katerega upravljam, v prostem času pa imel še več kot dve ali tri zasebne investicije. S tem povezani so tudi zahtevani deleži v podjetjih, v katere vlagam sredstva. Ne želim si deležev, ki presegajo polovico lastništva podjetja, saj v tem primeru podjetnik izgubi občutek, da je to njegov projekt. Po drugi strani pa si želim zagotoviti delež v podjetju, ki podjetniku onemogoča statutarno večino. Govorimo torej o ciljnih deležih med 26 in 49 odstotki. Seveda je potrebno pri kalkulacijah ciljnih deležev imeti v mislih tudi sredstva, ki bodo investirana v podjetje kasneje v primeru dodatnih potreb, kar sem že prej opisal. 

Od mene torej v nobeni od oddaj, niti v realnem življenju, ne boste slišali ponudbe za deset tisoč evrov, če bo podjetnik iskal petdeset tisoč. Ravno tako me nihče ne bo premamil v investicijo, če mi ponudi delež, večji od 50 %. 

Upam, da sem vam razjasnil določene pojme, za katere po odzivih na Twitterju sklepam, da očitno vsem še niso popolnoma jasni. Seveda pa ima vsak pravico do svojega mnenja in predvsem ima vsak gledalec tudi možnost stopiti v stik s katerimi od podjetnikov, ki se predstavljajo in z njimi skleniti dober posel. Marsikateri od podjetnikov je s tem, ko je požel svojih 5 minut promocije, že dosegel svoj namen in tudi to se mi zdi čisto pošteno.    


Jure