Spomladi 2007 sem bil na konferenci v Zagrebu, kjer je med drugimi predaval tudi Patrick de Laive (TNW), in sicer je bila tema njegovega predavanja dotedanji in bodoči razvoj interneta. Naj vas, bralce, opomnim, da je bil to čas, ko vsaj jaz še nisem imel Facebook računa, večina nas ni čivkala prek Twitterja, še huje - med udeleženci se je šele šušljalo, da naj bi Apple v kratkem lansiral nekakšen prenosni telefon, o aplikacijah se nam seveda ni sanjalo. 

Sodeč po uradnih podatkih je bila povprečna hitrost prenosa podatkov prek interneta v ZDA leta 2007 okrog 1,5Mb/s. Bere se kot da pišem o dogajanju pred dvajsetimi leti, kajne? Pa vendar je bilo leto 2007 že tretje leto okrevanja borz vrednostnih papirjev po grozečem Y2K - nekaterim mlajšim bralcem verjetno niti ta kratica ni več poznana, ostali pa se ob njej le kislo nasmehnemo - okrevanje pa je bilo v veliki meri povezano z neverjetno hitrim razvojem z internetom pogojenih tehnologij. 

E-commerce je bil že velikem razmahu, Amazon je denimo od 2004-2007 podvojil svoje prihodke na 14 milijard USD in zdelo se je kot da se približujemo vrhu strme rasti. Splošno prepričanje je bilo, da se bo razvoj interneta nekoliko upočasnil, saj je vse skupaj izgledalo kot že dokaj zrela panoga. Patrick je govoril o dotedanjem razvoju interneta, njegovi razširjenosti v svetovnem gospodarstvu in na koncu zaključil s tezo, da smo šele na začetku razvoja interneta, s čimer je sprožil precej smeha v dvorani. Praktično nihče od prisotnih si ni predstavljal, kaj nas čaka v naslednjih šestih letih. 

Predvsem si takrat nismo predstavljali, da bosta pomen interneta definirala dva dejavnika, ki dotlej še nista bila tako zelo prepoznana kot sta danes. Če lahko za mobilne tehnologije kdo trdi, da je bilo že v zgodnjih 2000ih jasno, da bodo postale osrednje orodje večine prebivalstva, pa bi rad videl, koliko je bilo tistih jasnovidcev, ki so v tistem obdobju napovedali pomen »social« komponente kot ga prepoznavamo danes. 

S prihodom prvega iPhona na trg smo spoznali prve aplikacije, prek katerih je bilo mogoče upravljati z elektronsko pošto, brskati po internetu ali gledati posnetke prek Youtube. S tem telefonom denimo ni bilo mogoče pošiljati MMS sporočil, niti ni bilo mogoče nanj naložiti aplikacij, ki bi bile razvite izven Appla. Večina poslovnih uporabnikov je takrat še uporabljala telefone drugih proizvajalcev, med katerimi so bili najmočnejši Nokia, Motorola in Blackberry. Slednji je veljal za absolutni standard med poslovnimi uporabniki, saj so njihovi aparati omogočali racionalizacijo stroškov prenosa podatkov z njihovo učinkovito kompresijo. Branje elektronske pošte »on-the-go« je veljalo za višek mobilnosti. 

Postavite si to sliko v današnji čas - opozarjam, spet ne govorimo o petnajstih, temveč o sedmih letih - Nokie ni več. Blackberryjev je tudi v poslovnem svetu vse manj, njihov tržni delež v ZDA je padel na skromne 3 %, medtem ko je delež Appla v tem segmentu zrasel na 41 %. 

Seveda smo ob tem pozabili še na enega giganta - Google! Njihov sistem Android, ki je luč sveta ugledal še dobro leto kasneje kot Applov OS, danes poganja več kot polovico vseh pametnih mobilnih naprav v ZDA. Predstavljajte si današnji svet brez pametnih telefonov, da raje sploh ne pomislimo na situacijo izpred dvajset let, ko sploh še nismo imeli GSM aparatov. 

Najbolj očitna posledica razvoja interneta, mobilnih tehnologij in »social« komponente je individualizacija ponudbe. S tem, ko na vsakem koraku uporabljamo svoje mobilne telefone in prek strežnikov iščemo raznorazne informacije, obenem pa hote ali nehote tudi oddajamo kup podatkov o sebi, omogočamo ponudnikom raznoraznih storitev, da si kreirajo naše profile in nas lahko zelo targetirano zasipajo s ponudbami, ki so nam zelo pisane na kožo. Ob tem večina pomisli samo na oglaševanje v najbolj klasičnem pomenu besede. 

Pomislite na razliko med denimo oglasi na velikih plakatih po mestu, kjer lahko samo ocenimo, koliko ljudi to dejansko vidi, ter na drugi strani mobilnim oglaševanjem, kjer so metrike zelo natančno merljive in izračun donosnosti posamezne kampanije za oglaševalca mnogo natančnejši. 

Pa ne gre le za to - govorimo tudi o individualizaciji drugih storitev, ki rešujejo največje probleme, ki se pojavljajo z naraščanjem prebivalstva, prometa in tako dalje. Govorimo o »internet of things« (internetu stvari), kar je agregatni termin za tehnologijo, ki omogoča, da čimveč podatkov zajemamo prek interneta in na podlagi njih prilagajamo svoje življenje.

Pred dvajsetimi leti smo plačevali mesečni strošek za električno energijo v stanovanjih, ki je bil odvisen od števila članov gospodinjstva. Pri tem ni bilo pomembno, ali ste se kot uporabnik vedli varčno, ali ne. V nekaj letih so se pojavili števci tudi v večstanovanjskih objektih in naenkrat so se navade ljudi precej spremenile. Danes so števci priklopljeni v mrežo, ki odjemalcem in ponudnikom ponuja informacijo o porabi v realnem času. To odjemalcem omogoča boljši pregled nad svojo porabo in lažjo izbiro med različnimi ponudniki električne energije, ponudnikom pa boljšo analitiko porabe odjemalcev in oblikovanje ponudb, ki bodo posameznim odjemalcem bolj pisani na kožo. Da grem še korak dlje, vsa ta analitika omogoča racionalnejšo porabo električne energije na agregatni ravni in s tem učinkovitejšo distribucijo, s tem pa manjši negativni vpliv na okolje.

Ker je podobno tudi vaše ogrevanje hiše ali stanovanja možno krmiliti prek vašega mobilnega telefona, lahko kadarkoli prilagodite režim delovanja ogrevanja in lahko na ta način prihranite pri stroških ogrevanja, kar v končni fazi spet pomeni manjši negativni vpliv na okolje.

Poglemo si še drugi dejavnik, ki smo ga v letu 2007 podcenjevali - vpliv socialnih omrežij. 

Pred tem, ko so se pojavili Twitter, Facebook in denimo LinkedIN, smo večino informacij prejeli od »uradnih« virov. Na spletnih portalih časopisov in TV kanalov smo sicer prebirali novice, vendar je bilo prostora za manipulacije tistih, ki so te novice objavljali, ogromno. Z razvojem socialnih omrežij se je zgodilo to, da vse več informacij dobimo od ljudi, ki so nam bližje kot uredniki novičarskih portalov. Tem ljudem bolj zaupamo in zato tudi vedno bolj kritično sprejemamo informacije iz uradnih virov. 

Naj si nekateri še tako prizadevajo zmarginalizirati pomen Facebooka in Twitterja, dejstvo je, da ta orodja uporablja približno milijarda ljudi po vsem svetu in zato je zadnja stvar, ki si jo lahko privoščimo, da ju popolnoma ignoriramo. Pravzaprav se verjetno še sami ne zavedamo, kakšen vpliv imajo ta orodja na naše življenje, pa naj si bomo njihovi aktivni ali pasivni uporabniki, ali pa morda sodite med tiste, ki jih namenoma zavračate. 

Količina informacij, ki jih imamo v vsakem trenutku na voljo (pod pogojem, da smo na območju, ki je pokrito s primernih signalom za naše mobilne naprave) je tako velika, da je danes glavni izziv, kako izluščiti za nas relevantne informacije in zmanjšati šum/hrup, ki nastaja zaradi vseh teh signalov, kateri nam praktično kot »push« funkcija letijo v naše možgane. 

Mnogo je dilem o tem, kaj je prinesel človeštvu internet in še posebej socialna omrežja. Danes sem se predvsem posvetil internetu, nekoliko manj pa socialnim omrežjem. Se je pa potrebno zavedati, da vsaka revolucija ali kakršen koli hiter premik pomeni tudi negativne dejavnike, ki jo spremljajo. O tem, kaj so ti negativni vplivi, pa v naslednjem tekstu.

Članek je bil objavljen tudi na Startaj.si.